Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. Center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi. V rejništvo se lahko odda tudi otroka, ki mu je potrebno usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi (otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju). Center za socialno delo odda otroka v rejništvo s privoljenjem staršev oziroma roditelja, pri katerem otrok živi, vendar privoljenje ni potrebno, kadar je bil otrok staršem odvzet. Načeloma je ukrep rejništva kratkotrajen in namenjen varstvu in vzgoji otroka v času, ko si center za socialno delo in drugi prizadevajo, da se odpravijo težave v matični družini, zaradi katerih je otrok v rejništvu. Cilj je, da se otrok čim prej vrne v družino.

Starši, ki sami oddajo otroka v rejništvo in oseba, ki otroka sprejme, morajo najpozneje v enem mesecu obvestiti o tem center za socialno delo.

Rejnik je lahko le polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, ne sme mu biti odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, in ne sme živeti z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica. Rejnik potrebuje dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, ki ga izda Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če center otroka glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.

Delo rejnika nadzoruje center za socialno delo, ki vodi postopek ter z njim podpiše pogodbo. Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela.

Pri pridobivanju novih rejniških družin so se centri za socialno delo dolžni aktivno vključiti na območju, za katerega so krajevno pristojni. Vsem zainteresiranim so dolžni predstaviti namen rejništva, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati rejniki, postopke pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, način dela v rejništvu ter pravice in dolžnosti rejnikov.

Delo strokovnega delavca na področju rejništva zajema širok obseg nalog – od ureditve namestitve otroka v rejniško družino, spremljanja rejništva, dela s kandidati za rejnike, urejanja statusa rejnika, izobraževanja rejnic in rejnikov, delo z družinama ob odhodu otroka iz rejništva, do skupinskega in skupnostnega socialnega dela.

Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04 UPB in spremembe); Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur.l. RS, št. 110/02 in spremembe); Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur.l. RS, št. 54/03 in spremembe).